DELOVNI ČAS

Ponedeljek - petek: 9.00 - 17.00
Sobota: 9.00 - 13.00
Nedelje po dogovoru
Prazniki: zaprto
Rokodelski center Ribnica

TELEFON 01 / 836 11 04

info@rokodelskicenter-ribnica.si
Cesta na Ugar 6, 1310 Ribnica

O Ribnici



Ribniška dolina

Ribniška dolina, ki jo objemata Mala gora na vzhodu in Velika gora na zahodu, je polna čudovitih znamenitosti, ki vas vabijo na doživljajska potepanja, lahko pa se odločite tudi za aktivno preživljanje prostega časa s spoznavanjem tradicionalne domače ribniške obrti.

Tradicionalna domača obrt

Prepoznavni domači obrti Ribniške doline sta suhorobarstvo in lončarstvo, ki imata v teh krajih večstoletno tradicijo. Izdelovanje »Ribniške suhe robe« sodi med najstarejše, hkrati pa zelo svojevrstne domače obrti. Tesna povezanost prebivalcev z naravo, bogastvo gozdov in iznajdljivost domačinov, je pripomogla k nastanku in razvoju obrti, kot jo poznamo še danes.

Preprosti izdelki za domačo uporabo so prestopili domači prag, ko je prebivalcem Kočevskega in Ribniške doline avstrijski cesar Friderik III. izdal krošnjarski patent, ki je omogočal pravico prostega trgovanja z domačimi izdelki. Cesar je dovoljenje izdal z namenom, da bi revnejšemu prebivalstvu omogočil dodaten vir zaslužka.

To pravico so najbolj izkoristili prav prebivalci ribniškega območja in tako suho robo in lončene izdelke ponesli v svet.

Nenehno prilagajanje trgu, novim tehnologijam in razvijanje novih izdelkov je ribniško suho robo pripeljalo do kvalitetnih in uporabnih izdelkov, saj tradicija ostaja in Ribničani gremo še danes s ponosom v svet. Za ohranitev tradicije suhe robe in večjo prepoznavnost na trgu je suhorobarsko območje leta 2004 pridobilo geografsko označbo z imenom »Ribniška suha roba« ter s tem zaščitilo rokodelce in njihove izdelke. Rokodelci so še danes aktivni v vseh enajstih suhorobarskih panogah, ki so: obodarstvo, podnarstvo, rešetarstvo, posodarstvo, orodjarstvo, pletarstvo, žličarstvo, ročno mizarstvo, strugarstvo, zobotrebčarstvo in spominkarstvo.

Lončarska obrt je prisotna predvsem na jugu Ribniške doline, v Prigorici in Dolenji vasi, v t.i. Lončariji. Najbolj znan lončarski izdelek je ribniška piščal ali »konjiček, ki v riti piska«.

Za ohranjanje, izobraževanje in promocijo suhe robe in lončarstva skrbi Javni zavod Rokodelski center Ribnica, zavod za rokodelstvo, muzejsko in galerijsko dejavnost. Za obiskovalce ponujamo zanimiv prikaz izdelovanja suhe robe in lončarstva, pri katerem vas domači rokodelci popeljejo skozi čaroben proces nastajanja lesenih in glinenih izdelkov. Po predhodnem dogovoru vam ponujamo tudi nepozabno doživetje-rokodelske delavnice, saj lahko pod vodstvom mentorja - rokodelca sami oblikujete izdelek domače obrti. V pletarski in lončarski šoli pa izobražujemo nove generacije pletarjev in lončarjev.

V Rokodelskem centru je na ogled tudi razstava V korak s časom, ki predstavlja sodobno produkcijo suhe robe in lončarstva (izdelki s pridobljeno geografsko označbo). Izdelke obeh domačih ribniških obrti pa lahko najdete tudi v Muzejski trgovini Rokodelskega centra. V stavbi Rokodelskega centra pa je tudi konferenčna dvorana, ki jo lahko najamete za razna srečanja, predavanja ali izobraževanja.

Kultura

Mesto Ribnica ima v svojem jedru grad, ki je bil zgrajen okrog leta 1080. Skozi zgodovino je menjaval lastnike in gospodarje, ki so pustili gradu in kraju svoj pečat. Sedanji grajski kompleks je bil preurejen v letih 1958 - 61 in je danes namenjen predvsem kulturnemu dogajanju. V gradu ima razstavne prostore Muzej Ribnica. Tu si lahko ogledate stalne razstave: Suha roba in lončarstvo, Ribnica, veličina majhnosti in Boj krvavi zoper čarovniško zalego. V grajskem kompleksu se nahajata še Park kulturnikov, posvečen spominu na ljudi, ki so prispevali k intelektualnemu razvoju Ribnice in širšemu napredku cele Slovenije in forma viva, ki so jo v 80. letih oblikovali priznani slovenski kiparji. V sklopu grajskega kompleksa sta tudi letno gledališče in poročna dvorana.

V samem trškem jedru stoji cerkev sv. Štefana, ki jo krasita zvonika, t.i. ribniški kroni, eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika. Glavni oltar, delo Ivana Groharja, predstavlja podobo sv. Štefana.

Miklova hiša je bila na prelomu iz 19. stoletja v 20. stoletje zbirališče ribniških tržanov, saj so bile v njej čitalnica, gostilna in pekarija. Danes je kulturni hram, v katerem se nahajata Knjižnica Miklova hiša in razstavni prostor Galerije Miklova hiša. Galerija z razstavami predstavlja pretežno sodobno slovensko likovno umetniško produkcijo in hrani dve lastni likovni zbirki. Ob obisku Ribnice si v galeriji lahko ogledate aktualno razstavo. Projekt Galerije Miklova hiša je tudi Likovno izobraževalni center Ribnica – LICE, kjer se lahko likovno izobražujejo ljubitelji umetnosti. Izobraževanje poteka v Rokodelskem centru, v štirih letnikih, mentorji pa so akademsko izobraženi kiparji in slikarji.

V neposredni bližini Ribnice je vas Hrovača, kjer lahko obiščete rojstno hišo največjega jezikoslovca 19. st., patra Stanislava Škrabca. Škrabčeva domačija je danes muzej, v obnovljenem skednju pa se prepletata umetnost in poslovnost. V letu 2008 so Škrabčevi domačiji dodali še staro ključavničarsko delavnico družine Kersnič, ki je prenovljena v galerijsko-razstavni prostor.

Nad široko Ribniško dolino leži romarska cerkev pri Novi Štifti, ki je brezhibno vsajena v neokrnjeno naravno okolje. Dopolnjujejo ga orjaška lipa, kapela sv. Jožefa iz 18. stoletja in frančiškanski samostan. Cerkev v današnji podobi je bila zgrajena med leti 1641 in 1671, leta 1780 pa so ji dozidali svete stopnice. Notranjost cerkve je tipično baročna z bogatim okrasjem in lesenimi rezbarijami.

Prireditve

Ribnica ima zelo dolgo tradicijo semanjih dni. Nadaljevanje te tradicije je današnja turistična prireditev Ribniški semenj suhe robe in lončarstva, ki poteka vsako prvo nedeljo v septembru v organizaciji Turističnega društva Ribnica. Na semnju se predstavi večina ribniških rokodelcev. Na Rokodelskem festivalu, ki poteka v sklopu semnja, se jim pridružijo še rokodelci iz cele Slovenije. Pred Rokodelskim centrom pa se na dan Ribniškega semnja ženske iz suhorobarskega območja potegujejo za nagrado »Kraljica suhe robe«.

V zadnjih letih so vsi dogodki v sklopu sejma, poimenovani Ribniški dnevi. Organizator je k sodelovanju privabili številna društva v dolini.

Turistično društvo Ribnica v juliju in avgustu vsak petkov večer obogati z Grajskimi večeri, ki se odvijajo v ribniškem gradu. Njihov namen je, poleg domačih umetnikov na grajski oder privabiti zveneča imena slovenske glasbe in gledališča.

Vaško etnološko turistično društvo Hrovača vsako zadnjo soboto v avgustu od 12. ure naprej pripravlja edinstveno kulinarično prireditev Fižolov dan. Posvečena je avtohtoni sorti fižola, imenovani ribn'čan. Na ta dan lahko poizkusite več kot 40 različnih fižolovih jedi.

Zadnjo soboto v juliju se lahko pridružite kolesarjem na rekreativnem kolesarskem vzponu na Grmado, ki ga organizira Turistično društvo Grmada. Proga je dolga 35 km s startom v Hrovači in je namenjena vsem generacijam in družinam.

Pridružite se lahko tudi božičnemu pohodu z baklami na Grmado 25. decembra, ki ga prav tako organizira Turistično društvo Grmada.

Pot pod noge

Gozdovi Ribniške doline so privlačni za vse pohodnike, raziskovalce in avanturiste. Naravoslovna učna pot pelje od vznožja Male gore mimo Francetove jame, kmetije Seljan, cerkve sv. Ane do Sten Sv. Ane. Pri cerkvi je lep razgled na celotno Ribniško dolino. Med potjo se lahko okrepčate v jamarskem domu Francetova jama. Malo pod vrhom stoji Planinska koča pri Sv. Ani, kjer se prav tako lahko okrepčate. Če pot s Sten svete Ane nadaljujete po označeni planinski poti po grebenu Male gore mimo Velikih Poljan, pridete do Grmade, kjer je lep razgled na Slemena. V domu na Grmadi se lahko okrepčate, možno pa je tudi prespati. Do Grmade pa se lahko povzpnemo tudi po krajši poti iz Ortneka peš ali s kolesom.

Sv. Ana, vrh, je tudi točka Ribniške planinske poti. Ribniška planinska pot (RPP) ima 17 točk po Ribniški dolini in okolici, po Mali in Veliki gori. Najvišji vrh RPP je Turn (1254 m). PD Ribnica je o RPP, ki ima podnaslov Po poteh štirih brigad, izdalo malo kontrolno knjižico, v katero lahko zbirate žige prehojene poti. Ko zberete vse žige RPP, vam PD Ribnica izreče priznanje in podeli spominsko značko.

Na severu Ribniško dolino zapirajo čarobna Slemena, kjer lahko obiščete ruševine starega ortneškega gradu. V vasici Maršiči stoji cerkvica iz 16. stoletja, poslikana s freskami v toplih barvah, z motivi iz svetega pisma in motivi, ki so ironija na tedanje družbeno dogajanje. Freske istega avtorja iz istega obdobja in z enakimi motivi si lahko ogledate tudi v cerkvici sv. Tomaža, ki stoji na Velikih Poljanah. S Slemen se odpirajo čudoviti pogledi na Kamniško - Savinjske Alpe vse do Triglava.

Pri cerkvici sv. Marka do katere lahko dostopate z avtom ali peš iz vasi Zapotok ali s Slemen, pa se nam odpre eden najlepših pogledov na Ribniško - Kočevsko polje.

Tudi na Veliki gori so markirane planinske poti, ki jih vzdržujejo in zanje skrbijo markacisti Planinskega društva Ribnica. Zahodno od Rakitnice so t.i. Velike Bele stene, veliki skladi apnenca, ki štrlijo iz gozda, znani kot Okamneli svatje. Legenda pravi, da so svatje zaradi nespodobnega vedenja okamneli in so zato morali preložiti udeležbo na svatbi za nekaj tisoč let. Okamnele svate obkrožajo jelovo-bukovi gozdovi, ki poraščajo razgibane kraške planote in grebene nad 600 metrov nadmorske višine.

Poleg Velikih Belih sten so na Veliki gori z okolico še druge zanimive točke in vrhovi, naravne in druge znamenitosti: Kadice, Kržeti, Travna gora, Velb (naravni most/obok), Ogenjca (1031m, partizanska bolnica), Jelenov Žleb (980 m), Brezno pri Jelenovem Žlebu, Turn (1254 m, najvišji vrh Velike gore in najvišji vrh Ribniške doline) ter Rezinski vrh (1235 m).

Gostišča in prenočišča v Ribniški dolini:


Turistična kmetija Oblak

Rigelj 2, 1316 Ortnek; www.tk-oblak.si; T: +386 41 700 904, +386 31 773 464; E: info@tk-oblak.si; prenočišča: 5x apartma: 2x2 ležišči, 2x4 ležišča, 8 ležišč; Depandansa: 4x apartma: 7 ležišč, 9 ležišč, 2x6 ležišč; 4x soba: 2x2 ležišči, 4 ležišča, 8 ležišč

Gostišče-penzion Makšar

Breže 18, 1310 Ribnica; www.penzion-maksar.si; T: +386 41 721 990 +386 31 510 425; E: info@penzion-maksar.si; prenočišča: 6 sob, skupno 14 ležišč

Gostilna Uršnjak

Opekarska cesta 1, 1310 Ribnica; T: +386 1 836 26 21

Gostilna pri Pildarju

Škrabčev trg 27, 1310 Ribnica; T: +386 1 836 25 49 +386 40 323 787; E: gostilna.pildar@gmail.com

Gostilna pri Andoljšku

Primož Andoljšek s.p., Hrovača 30, 1310 Ribnica; T: +386 1 836 14 56; E: gost.andoljsek@gmail.com

Gostilna in picerija Harlekin

Gorenjska cesta 21, 1310 Ribnica; www.harlekin.si; T: +386 1 836 1 532; E: gostilna@harlekin.si; prenočišča: 5 dvoposteljnih sob, skupaj 10 ležišč

Okrepčevalnica in prenočišča Šilc

Prigorica 51, 1331 Dolenja vas; T: +386 1 8364 712; E: mojca.silc@gmail.com; prenočišča: 18 sob, skupno 40 ležišč

Bistro Izlaty, prenočišča

Prigorica 115, 1331 Dolenja vas; T: +386 41 373 550; prenočišča: 6 sob, skupno 11 ležišč

Gostinstvo in turizem Pugelj

Lepovče 23, 1310 Ribnica; T: +386 1 83 61 189, + 386 31 760 697; E: gostinstvo.pugelj@siol.net

Turistična kmetija Boltetni

Dane 9, 1310 Ribnica; T: +386 1 836 02 08, +386 41 898 034; E: bernarda.arko@gmail.com ; prenočišča: 3 dvoposteljne sobe z dodatnim ležiščem, skupno 9 ležišč

Restavracija Marof

Prigorica 35, 1331 Dolenja vas; T: + 386 1 895 49 83; E: marof@ip-ribnica.si

Bistro Ž

Cesta 25. maja 1, 1317 Sodražica; T: +386 1 836 61 12

Okrepčevalnica Urška

Zamostec 15, 1317 Sodražica; T: +386 1 836 61 28, + 386 41 591 133

Restavracija in bar Tina

Lončarska ulica 62, 1331 Dolenja vas; T: +386 1 836 15 30, + 386 40 847 531

Jamarski dom Francetova jama

T: +386 31 314 078; delovni čas: pon.– čet.: od 15 do 20 ure, pet.: od 12 do 24 ure, sob.: od 9 do 24 ure, ned.: od 9 do 22 ure, po predhodnem dogovoru pa tudi izven delovnega časa

Planinska koča pri Sv. Ani

delovni čas: sobota, nedelja, prazniki od 9. do 18. ure

Dom na Grmadi

T: +386 41 825 705; dom je odprt vsak vikend od 11. do 17. ure, po predhodnem dogovoru pa tudi med tednom